ZAPISANO V ZVEZDAH (6. DEL)

ZAPISANO V ZVEZDAH

(6. del)

»Eno leto je bil mlajši od mene in prvič sva se videla na koncertu pred pol leta. Tam sem bila s tremi prijateljicami in on je prišel s prijateljem, ki se je dobro razumel z eno izmed deklet, ki so bile tam z menoj. Mi še slediš?«

»Seveda, vse je jasno. Nadaljuj.«

»Skupaj smo se zabavali, plesali, peli in res je bil lep večer, tak prav nepozaben, kajti prihajajoči teden je bil eden izmed najtežjih v šoli zaradi vse testov. Kakorkoli, po koncertu smo prespale pri eni izmed prijateljic in preden smo dejansko zaspale, smo se še eno uro pogovarjale o vsem. In ena izmed njih je omenila, da me je ta fant celo noč tako skrivaj opazoval ter da sem mu zagotovo všeč.«

»Kakšen občutek si ti imela glede tega,« prekine mojo pripoved in mislim, da mi je to prav všeč, ker mi je očitno dejansko prisluhnil ter ga hkrati tudi zanimajo podrobnosti glede tistega večera.

»Hmm, nikoli nisem zares razmišljala o tem, ampak morda so imele prav, kaj pa vem. Res je, da se je v krogu postavil zraven mene, pa na koncu me je objel, a vseeno nisem prepričana. No, saj je vseeno. Kakšen teden po tistem koncertu me je dodal na nekaterih družabnih omrežjih in začela sva se pogovarjati. Včasih so bili pogovori kar nekaj, drugič bolj resni. Dotaknila sva se res različnih tem in nekako mi je postalo všeč, da se vsak teden nekajkrat slišiva in si kaj poveva. Potem me je tudi večkrat povabil, da se vidiva še v živo, ampak sama najprej nisem zbrala poguma. Zajela me je takšna panika in samo razmišljala sem, kaj vse gre lahko narobe. Morda zaradi predhodnih izkušenj, ali pa sem samo po naravi tako bolj nervozno in skeptično dekle.«

»Včasih nas kakšne slabe izkušnje res spremenijo in smo potem za naslednjič bolj previdni, tako da to ni nič takšnega. V bistvu je kar razumljivo. Sedaj pa nadaljuj, ker me res zanima,« pove Oskar ter me še naprej objema.

»Na koncu sem vendarle popustila in šla sva na sprehod. To je bilo nekje tri mesece po tistem, ko sva se spoznala, zato sem, kot vidiš, res precej počasna,« se zasmejim.

»No, vseeno sva se imela čudovito,« še dodam.

»Kaj pa poljubček? Je tudi kakšen padel?«

»Takrat ne. Sicer sem ti pa tako ali tako povedala, da gre navadno pri meni vse počasi. To danes je čista izjema. Kar en majhen čudež.«

»Me veseli, da sem ravno jaz ta izjema, ampak sedaj bi bil vseeno vesel, da nadaljuješ svojo pripoved,« se nasmehne.

»Po tistem se nisva videla še nekaj tednov in sva se samo pogovarjala preko telefona tako kot prej. Po tem pa me je na začetku poletja povabila na njegovo praznovanje, mislim fešto pač. In seveda je bil moj prvi odgovor ne, ker tam ne bi nikogar poznala, pa še čudno bi bilo, da se jaz pojavim tam, ker bi si lahko kdo, kaj narobe razlagal.«

»Takole, ko te poslušam, se mi dozdeva, da se čisto preveč obremenjuješ z mnenji drugih. Saj veš, da bodo ljudje vedno kaj govorili ali pa si vsaj ustvarili svoje mnenje. Ampak vseeno ne smeš pustiti, da te kaj prehitro prizadene.«

»Oh, imaš pa res same modre misli,« se mu zarežim nazaj in on zavije z očmi: »Jaz pa sem mislil, da je alkohol že popustil pri tebi.«

»Skoraj,« odvrnem zasanjano, a me Oskar takoj dregne in želi, da nadaljujem s pripovedovanjem, čeprav je moje žalostne zgodbice že skoraj konec.

»No, na koncu sem se vendarle prikazala na zabavi, čeprav sem bila cel dan živčna razvalina, ki se je po stanovanju prestavljala iz ene sobe v drugo. Kakorkoli, na koncu se je večer odvil precej dobro in dejansko sem celo uživala. Pol ure preden sem morala oditi se je zgodilo še to, kar si že prej napovedal,« povem in se mu zazrem v oči.

Z rokami me objame in postavi v sedeč položaj zraven njega ter se z obrazom približa mojemu. »Misliš tole,« dopolni moje besede in me poljubi. Pozabim na svet okoli sebe ter na vse skrbi, ki se mi pletejo po glavi, še najbolj pa iz svojim misli preženem spomin na tisti večer pred dvema mesecema, ko sem bila tako srečna in v rožicah, da nisem razmišljala s trezno glavo in se preveč navezala na osebo, ki je dva tedna kasneje že popolnoma pozabila name. Sama sem takrat ostala strtega srca in razočarana nad sabo, a sem si zadala, da nikogar ne bom spustila tako blizu svojega srca, če o tem ne bo popolnoma prepričana.

se nadaljuje …

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen.