RODOS, KI OČARA

V ta grški otok, ki leži čisto ob turški meji, sem se po sedmih dneh bivanja prav zaljubila. Res je otok, ki te očara, navduši, preseneti in pusti odprtih ust ob vseh zanimivostih, ki jih ponuja. Pa vendarle začnimo na začetku, na dan našega odhoda, medtem ko boste sproti lahko prebrali in si na fotografijah ogledali mnoge lepote tega otoka v Egejskem morju.

Pripravljeni na polet.

Naš let je imel kar zgodnjo uro, in sicer smo iz Brnika proti Grčiji poleteli že ob šestih zjutraj, zaradi česar pa je po mojem mnenju samo potovanje toliko bolj zanimivo. Dve uri in deset minut dolg polet sem sama preživela ob branju knjige, za trenutek ali dva pa sem tudi zaprla oči.

Nekje nad oblaki …

Po prihodu na letališče je prva stvar, ki jo opaziš ob izstopu z letala, zagotovo vročina, ki je kljub jutranjim uram precejšnja. Naše počitnice so bile ravno v času, ko se je v Grčiji pričel vročinski val, temperature pa so se po našem odhodu dvignile še nad 40 stopinj.

Med čakanjem na naše kovčke sva z bratom ugotavljala, kako reči prebivalcem Rodosa. Moj brat je imel vse mogoče predloge, od Rodosanov, Rodočanov in še marsikaj. Kasneje sem v hotelu preverila pravilni odgovor, in sicer so to Rodošani. Recimo, da sva bila z idejami kar blizu pravilne besede.

Pogled na plažo in naš hotel.
Najpomembnejša stvar ob prihodu je vroča kava z veliko mlečne pene in pravi Aperol Spritz.
Jutro, še bolj prazna plaža in popolna uživancija.
Morske radosti.

Bratu je bilo malce dolgčas na plaži.
San Francisco v kozarcu in San Francisco kot glavno mesto dogajanja v knjigi.

O poležavanju na plaži, ki je bilo sicer zelo zanimivo, ne bom veliko pisala. Pri meni je bila vedno na vidiku knjiga, vse skupaj sem tako na morju prebrala tri poletne romane, ki prav ustrezajo visokim temperaturam in morskim valovom v ozadju. Z dvema besedama lahko rečem, da sem tam noro uživala.

Še bolj vznemirljiv pa je bil zato popoldanski izlet v glavno in tudi največje mesto na otoku. To je mesto Rodos, ki je zelo znano že iz antike, predvsem zaradi Rodoškega kolosa, ki je eden izmed sedmih čudes antike. Šlo naj bi za okoli 33 metrov visok kip grškega boga sonca – Helija, ki je varoval mesto in otok. Če je to legenda ali resnična zgodba, pa se lahko odloči vsak sam. Meni se v vsakem primeru zdi zanimivo, čeprav se mi poraja veliko vprašanj.

Mesto pa je znano tudi po srednjeveškem obzidju, ki obdaja staro mestno jedro in je še danes zelo lepo ohranjeno in spominja na vse dogodke v zgodovini, ki so zaznamovali otok. Sprehod po mestu v vsakem zagotovo pusti močan pečat. Ker je bil otok pod različnimi upravami, lahko danes v mestu vidimo preplet grške, turške in italijanske kulture, kar še dodatno pripomore k mestnemu utripu. Glavna ulica – Sokratova ulica, ki je tudi najbolj znana, deluje kot nekakšen bazar zaradi vseh trgovin, ki se vijejo vzdolž ulice na vsaki strani. Ker smo mesto prvič obiskali popoldne, še ni bilo prevelike gneče, medtem ko je zvečer vzdušje popolnoma drugačno.

Glavna ulica – Sokratova ulica na začetku.
Sokratova ulica in mošeja v ozadju.

Zanimivost tega mesta, ki je takoj pritegnila mojo pozornost, so zagotovo mačke, ki vroče popoldneve preživljajo v senci na vsakem vogalu. Sklepam, da so že od nekdaj del mesta in živijo s prebivalci, kajti na kar nekaj njihovih spominkih, lahko najdemo podobo mačke. So pa večino časa tako zaspane, da radovednih turistov sploh ne opazijo.

Dan, ki mi je iz celotnega potovanja najbolj ostal v spominu, je bil zagotovo celodnevni izlet po otoku. Za en dan smo najeli avto in se po vzhodni obali odpeljali proti jugu, natančneje do znanega ribiškega mesta Lindos, ki vsak dan v svoje ulice privabi ogromno turistov. Na poti smo se najprej ustavili na dolgi peščeni plaži Traganau, kjer zaradi jutranje ure še ni bilo gneče. Vzdolž celotne vzhodne obale je veliko takih plaž in zanimivo je bilo videti tudi to, saj so plaže pred hoteli povsem drugačne.

Lindos, ki se nahaja ob zalivu z istim imenom, je tudi pomembno arheološko najdišče, saj se nad mestom nahajajo ruševine nekdanje starogrške akropole. Ko mesto opazuješ z višje perspektive, ti v oči takoj pade bela barva na hišah in njihove ravne strehe, na katerih je ogromno teras restavracij in kavarn. Tudi med hojo po ozkih ulicah sem občudovala, vse gostilne z mnogo malenkostmi, ki dodajo poseben grški domačni pridih. Ali so bili to karirasti prti, blazine ali pa rože v zanimivih loncih. Res bi se po tem mestecu lahko sprehajala cel dan in fotografirala, vse kar mi je prišlo pred očmi, saj že tako preproste stvari pritegnejo pozornost turistov.

Mesto Lindos
Zaliv ob mestu

Severna obala, ki je bila tistega dne zelo vetrovna.

Na poti nazaj smo se nato ustavili še na plaži Tsambika, ki je podobna tisti, ki smo jo obiskali že zjutraj, le da je bila tu že precejšnja gneča. Vseeno se je splačalo skočiti v vodo, saj so bile temperature že zelo visoke. Poleg tega pa verjetno vsakogar privlači modra modra voda, značilna za te kraje, ki tako še polepša plavanje.

V popoldnevu smo nato obiskali še del severne obale, ki je zelo vetrovna, veliko je tudi stalnih valov in je zato priljubljena za deskarje.

Vsega lepega je enkrat konec, rečemo včasih in tako je bilo tudi z našimi počitnicami v Grčiji. Sama se domov vedno vseeno vrnem zelo vesela z mnogo lepimi spomini in čisto preveč fotografijami, ki jih nato občudujem še celo leto, navadno kar do naslednjih poletnih dni. Sploh letos je bila ob prihodu domov zelo zanimiva razlika v temperaturi, saj smo iz vročih štirideset stopinj, prišli na prijetnih petindvajset.

Uživali smo, nepozabno je bilo in rečem lahko le še to: »Rodos, čudovit si in upam, da se enkrat spet srečava.«

Skoraj doma.

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen.