PLESNE SANJE (2. del)

Čez tri dni …

V treh dneh se geografije nisem uspela niti dotakniti. Sama groza me je samo odpreti tisti zvezek grde zelene barve, kaj šele začeti brati stavke, ki so napisane v najmanjši možni pisavi. Sanja se mi ne, kako bom lahko karkoli naredila. Ampak če odmislim geografijo, je lahko današnji dan na koncu še odličen. Čez nekaj minut nam bo trenerka Gabi povedala končno odločitev glede tekmovanja. Vsi v dvorani smo na trnih. Sploh ne vem, kaj naj pričakujem. Ogromno sem vadila in se precej izboljšala, a ne vem, če je to dovolj za žensko solo plesalko. Pri fantih pa že vsi vemo, komu bo pripadala ta čast. Enemu in edinemu, najbolj nadležnemu Leonu. Danes se je njegovo zafrkavanje začelo že pri vratih in mislim, da se bo zdajle nadaljevalo, saj prihaja proti meni s tistim trapastim nasmeškom, ki bi mu ga najraje izbrisala z ust.

»Korenček,« me pokliče. Sovražim ta njegov vzdevek. Izmislil si ga je takoj, ko je slišal moj priimek in ne glede na mojo jezo zaradi tega, sem ostala korenček.

»Kaj?!« mu zabrusim nazaj.

»Ej, kaj si tako nasršena. Si živčna zaradi rezultatov, a ne? Ne skrbi, zagotovo boš rezerva,« se zareži na tisti svoj neumen način in odpeketa nazaj k svoji druščini.

»Plesalci, pridite bližje,« nas pokliče Gabi. »Vsi ste se v teh zadnjih dneh izredno potrudili in videla sem ogromno dobrih koreografij in tehnik. Moram vam zaploskati, saj ste bili vsi zares odlični.«

Joj, zakaj tako zavlačuje. Lahko bi nam kar naravnost povedala, če smo izbrani ali če nismo. »Vseeno pa sem morala izbrati samo štiri glavne plesalce in štiri rezerve. Odločitev je bila res težka, ampak mislim, da sem se odločila pravilno. Tisti, ki danes ne boste izbrani, boste dobili priložnost naslednjič. No, takole. Moški solo pripada Maksu, njegova rezerva pa je Vid.«
Sunkovito sem dvignila glavo in se ozrla proti Leonu, ki je gledal kot da mu bodo oči padle iz jamic. Bil je čisto sključen in na čelu mu je pisalo, da je zelo razočaran. Po eni strani ga razumem in mogoče se mi je malo zasmilil, čeprav vem, da se njegova osebnost zaradi tega ni preveč spremenila. »Tako, ženski solo pa bo plesala Taja in njena rezerva bo Deja.«

Takrat so se mi tudi sami sključila ramena in imela sem občutek, da je šel ves moj trud zaman. Vse ure treningov in odpovedovanja so šli neznano kam. Še v šoli sem popustila zaradi treningov, tako da sem zdaj na dvakratni izgubi. Nimam mesta na tekmovanju, poleg tega morem popraviti kar nekaj ocen. Odlično sem to izpeljala.

»In na koncu še duet, ki ga bosta odplesala Leon in Isa. Čestitam!«

»Kaj?!« zakričiva v en glas.

»Ne derita se no. Saj razumem, da sta vesela,« se nasmeje Gabi.

»Vesela?« rečeva spet v en glas, nato pa prevzame Leon: »Ampak jaz sem solo plesalec. Ne znam plesati v paru. To res ni zame.«

»Tudi jaz se strinjam, sploh pa nočem plesati z njim. On je eden najbolj nesramni fantov. Ne morem še na odru poslušati njegovega zafrkavanja,« se pritožim še sama.

»Zdaj pa dovolj. Ne pritožujta se. Imata izjemno priložnost, ki si jo želijo tudi drugi. Odločila sem se za vaju, ker menim, da je med vama odlična kemija, ki bo na odru zelo dobro izpadla.«

»Kemija?« vzkliknem.

»Med nama?« je začuden tudi Leon.

»Ja, samo zaupajta mi. Se vidimo v ponedeljek na prvih vajah, kjer želim že začetek koreografije. Lepo se imejte,« in že je ni bilo več.

Sprehodila sem se do mojega novega »najboljšega prijatelja«: »Torej … Boš plesal?«

»Če že moram. Kdaj bova torej začela z vajami?«

»Jutri je sobota, tako da lahko prideš k meni, ker imam posebno sobo za ples in lahko vadiva,« predlagam.

»Ja, no. Kdaj pa?« »Enkrat popoldne, ko boš lahko. Adijo,« in hitro sem jo ucvrla skozi vrata. Dovolj je že, da ga bom morala jutri prenašati.

se nadaljuje

Leave a Comment

Vaš e-naslov ne bo objavljen.